Climate Science Glossary

Term Lookup

Enter a term in the search box to find its definition.

Settings

Use the controls in the far right panel to increase or decrease the number of terms automatically displayed (or to completely turn that feature off).

Term Lookup

Settings


All IPCC definitions taken from Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Working Group I Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Annex I, Glossary, pp. 941-954. Cambridge University Press.

Home Arguments Software Resources Comments The Consensus Project Translations About Donate

Twitter Facebook YouTube Pinterest

RSS Posts RSS Comments Email Subscribe


Climate's changed before
It's the sun
It's not bad
There is no consensus
It's cooling
Models are unreliable
Temp record is unreliable
Animals and plants can adapt
It hasn't warmed since 1998
Antarctica is gaining ice
View All Arguments...



Username
Password
Keep me logged in
New? Register here
Forgot your password?

Latest Posts

Archives

Pozitivne in negativne plati globalnega segrevanja

Kaj pravi znanost...

Negativni učinki globalnega segrevanja na kmetijstvo, zdravje in okolje zasenčijo vse pozitivne učinke.

Trditev skeptikov...

»Dva tisoč let zapisane človeške zgodovine pripoveduje, da so bila topla obdobja ugodna za človeštvo. Ostro, nestabilno obdobje temačnega srednjega veka in male ledene dobe je prineslo močnejša neurja, zmrzal ob nenavadnem času, splošno lakoto in epidemije bolezni.« (Dennis Avery)

Spodaj je seznam posledic antropogenih podnebnih sprememb za različne človekove dejavnosti in naravne sisteme. Razberemo lahko, da bodo posledice le v redkih primerih ugodne, večinoma pa lahko zelo neugodne.

Kmetijstvo

Medtem ko je CO2 ključen dejavnik rastlinske rasti, kmetijstvo temelji tudi na stalni preskrbi z vodo. Podnebne spremembe bodo na to preskrbo zaradi poplav in suš verjetno močno vplivale. Nekateri domnevajo, da se bo v višjih geografskih širinah, na primer v Sibiriji, kmetijska proizvodnja zaradi globalnega segrevanja povečala. Vendar pa so tla na Arktiki in okoliških območjih zelo revna, količina sončne svetlobe v poletnem času pa se ne bo spremenila, saj jo določa nagib Zemljine osi. Kmetijstvo lahko prizadenejo tudi gozdni požari in spremembe v letnem ciklu, kar se že dogaja. Spremembe na pašnikih in preskrbi z vodo imajo lahko  pomemben vpliv na pašništvo in blagostanje udomačene živine. Povečano segrevanje utegne imeti večji vpliv v državah, kjer so podnebne razmere že sedaj blizu temperaturne meje, ko začne količina pridelka padati. Med te sodijo tropska območja in podsaharska Afrika.  

Zdravje

Toplejše zime bi pomenile manj mrtvih, zlasti med občutljivimi skupinami, na primer ostarelimi. Vendar so te iste skupine občutljive na dodatni vročinski stres. Število smrti, povezanih z vročinskimi valovi, naj bi znašalo petkrat toliko kot število preprečenih smrti zaradi mraza. Splošno sprejeto je mnenje, da bo toplejše podnebje spodbudilo preseljevanje prenašalcev bolezni, na primer komarjev. Malarija se že pojavlja na območjih, kjer je prej niso poznali.

Taljenje polarnega ledu

Medtem ko bi stalna plovna pot prek Arktike med Atlantskim in Tihim oceanom prinesla trgovske koristi, bi se tehtnica občutno nagnila na stran negativnih posledic. Med te uvrščamo tudi izgubo življenjskega prostora severnega medveda in povečano ranljivost plovbe zaradi povečanega števila plavajočih ledenih površin. Izginotje svetle površine morskega ledu bi povzročilo veliko večjo absorbcijo sončnega sevanja (morje vpije večino vpadlega sončnega sevanja). To predstavlja tudi pozitivno povratno zanko – toplejše morje pospeši taljenje ledenikov in grenlandskega ledenega pokrova. Poleg tega povzroči dvig temperature arktične tundre, zaradi česar se sprosti metan, močno toplogreden plin (metan izhaja tudi z morskega dna, kjer je ujet v ledenih kristalih, imenovanih klatrati). Napovedi kažejo, da bi taljenje antarktičnih ledenih polic dodatno prispevalo k dvigu morske gladine, koristi pa ne bi bilo.

Povečanje kislosti morja

Razlog za znatno zaskrbljenost je povečevanje kislosti morja, saj ni videti koristi spremenjene pH vrednosti v oceanih. Sprememba pH je posledica skladiščenja dodatnega CO2 iz ozračja. Posledice utegnejo biti za celotno morsko prehranjevalno verigo zelo neugodne.

Taljenje ledenikov

Posledice taljenja ledenikov so v veliki meri negativne, škodljive. Med temi je glavni vpliv na milijone ljudi, ki so odvisni od zalog sveže vode v ledenikih. Ta izvira iz vsakoletnega naravnega spomladanskega taljenja ledenikov in njihovega prirasta v hladnejšem delu leta. Omenjena vodna zaloga – zaloga pitne vode in vode za kmetijstvo – se utegne zmanjšati ali v nekaterih primerih celo izginiti.

Dvig gladine morja

Mnoga območja sveta ležijo tik nad morsko gladino, zato jih bo že zmerni dvig gladine močno prizadel. Nekatera riževa polja je že zalila morska voda in uničila pridelek. Morska voda ob mešanju s sladko onesnaži reke po toku navzgor, povzroča pa tudi onesnaženje vodonosnikov. Ob upoštevanju dejstva, da IPCC (Medvladni odbor za podnebne spremembe) v svojih poročilih zaradi velike negotovosti ni upošteval dotoka sladke vode z ledenih pokrovov Grenlandije in Antarktike, obstaja bojazen, da so bile ocene IPCC o dvigu morske gladine prenizke in s tem posledice znatno podcenjene. Koristi dviga morske gladine zaenkrat še ne vidimo.

Okoljske posledice

Med pozitivne učinke podnebnih sprememb lahko morebiti štejemo »bolj zelene« deževne gozdove, povečano rast rastlin v Amazoniji, povečanje rastlinske mase v severnih geografskih širinah in morebitno povečanje planktonske biomase v nekaterih delih oceana. Negativne odzive verjetno predstavljajo: nadaljnja razširitev oceanskih območij, revnih s kisikom, onesnaženje ali izčrpanost zalog sladke vode, povečana pojavnost naravnih požarov, obširno izumiranje vegetacije zaradi suše, povečana verjetnost izumrtja koral, upad svetovne količine fotoplanktona, spremembe selitvenih vzorcev ptic in živali, spremembe v letnem ciklu (fenofaze), motnje v prehranski verigi in izguba živalskih in rastlinskih vrst. 

Gospodarske posledice

Verjetno bodo gospodarske posledice podnebnih sprememb katastrofalne, medtem ko je napovedanih koristi bore malo. Sternovo poročilo jasno predstavlja celoten vzorec motenj v gospodarstvu. Četudi lahko posamezne izračune in številke spodbijamo, bodo stroški podnebnih sprememb precej presegli stroške njihove preprečitve. Po nekaterih scenarijih v četrtem poročilu IPCC bi bili ob poplavljanju nizkoležečih držav priča masovnemu preseljevanju. Motnje v svetovni trgovini, prometu, preskrbi z energijo, delovni sili, bančništvu, financah, naložbah in zavarovanju bi zamajale stabilnost tako razvitih kot razvijajočih se držav. Trg bi postal manj stabilen in institucijski vlagatelji, kot so pokojninski skladi in zavarovalniške družbe, bi se soočali z velikimi težavami.  

V državah v razvoju, med katerimi so tudi takšne, kjer divja vojna vihra, bi se lahko spori zaradi vode, energijske preskrbe ali hrane razširili in stopnjevali. Našteti dejavniki bi lahko prekinili gospodarsko rast ravno v času, ko se bodo omenjene države spopadale s tragičnimi posledicami podnebnih sprememb. Splošno sprejeto je, da bodo podnebne spremembe najbolj prizadele države, ki so na to najmanj pripravljene, tako družbeno kot gospodarsko. 

 

Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.



The Consensus Project Website

TEXTBOOK

THE ESCALATOR

(free to republish)

THE DEBUNKING HANDBOOK

BOOK NOW AVAILABLE

The Scientific Guide to
Global Warming Skepticism

Smartphone Apps

iPhone
Android
Nokia

© Copyright 2014 John Cook
Home | Links | Translations | About Us | Contact Us