Climate Science Glossary

Term Lookup

Enter a term in the search box to find its definition.

Settings

Use the controls in the far right panel to increase or decrease the number of terms automatically displayed (or to completely turn that feature off).

Term Lookup

Settings


All IPCC definitions taken from Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Working Group I Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Annex I, Glossary, pp. 941-954. Cambridge University Press.

Home Arguments Software Resources Comments The Consensus Project Translations About Donate

Twitter Facebook YouTube Pinterest

RSS Posts RSS Comments Email Subscribe


Climate's changed before
It's the sun
It's not bad
There is no consensus
It's cooling
Models are unreliable
Temp record is unreliable
Animals and plants can adapt
It hasn't warmed since 1998
Antarctica is gaining ice
View All Arguments...



Username
Password
Keep me logged in
New? Register here
Forgot your password?

Latest Posts

Archives

Kako občutljivo je naše podnebje?

Kaj pravi znanost...

Močan odziv podnebja na zunanje dejavnike potrjuje veliko različnih dokazov.

Trditev skeptikov...

Nova raziskava Stephena Schwartza iz Brookhaven National Lab ugotavlja, da je Zemljino podnebje le približno za tretjino tako občutljivo na ogljikov dioksid, kakor predvideva IPCC. Glede na Schwartz-ove rezultate bi podvojitev koncentracije CO2 v ozračju imela za posledico povečanje povprečne temperature za 1,1 °C (Planet Gore).

Nekatere zadeve v zvezi s podnebjem precej dobro, zanesljivo poznamo. Na žalost podnebna občutljivost ne spada mednje. Podnebna občutljivost je ocena, za koliko se bo Zemljino podnebje segrelo, če se podvoji ekvivalent ogljikovega dvokisa. To je zelo pomembno, kajti če je nizka, kakor trdijo skeptiki, se planet ne bo zelo segrel. Če pa je občutljivost visoka, se nam v resnici zelo slabo piše.

Obstajata dva načina, kako ugotoviti podnebno občutljivost (tretji, da čakamo celo stoletje, ni način, a k temu kasneje). Prvi način je z modeliranjem (slika 1).

Slika 1. Zgornja in spodnja meja ocene verjetne občutljivosti podnebja na podlagi podnebnih modelov.

Podnebni modeli kažejo, da bo dvig temperature zelo verjetno vsaj 1,65 °C. Ocene za najvišji verjeten dvig se precej razlikujejo, njihovo povprečje znaša okrog 5,2 °C. Trenutno je najboljša ocena za dvig temperature okrog 3 °C z verjetnim maksimumom tudi do 4,5 °C.

Po drugem načinu izračunamo podnebno občutljivost neposredno s pomočjo fizikalnih dokazov (slika 2).

Slika 2. Zgornja in spodnja meja ocene verjetne občutljivosti podnebja na podlagi "meritev" preteklega podnebja.

Da bi ugotovili, koliko se bo povečala temperatura v primeru, da se CO2 podvoji, uporabljajo v  izračunih posredne podatke, kot so podatki o ledenem pokrovu, paleoklimatske podatke, podatke o izmenjavi toplote v oceanih ter podatke o Sončevih ciklih. Spodnja ocena, dobljena na ta način, je zelo blizu one, dobljene s pomočjo modelov : 1,8 °C. Ocena za zgornjo mejo povišanja temperature je v tem primeru nekoliko bliže 3,5 °C. 

Vse je vprašanje stopnje

Za nestrokovno osebo so argumenti nejasni. Te dodatno zapletajo še drugi faktorji, kot na primer čas, v katerem se podnebje odzove. Toda podnebna občutljivost ni samo abstraktna izmenjava statističnih podatkov, pomembnih le za znanstvenike. Pove nam lahko marsikaj o možnih podnebnih spremembah, ki jih bodo naši otroci podedovali.

Poglejmo primer: dvig morske gladine. Napovedi so v razponu od nekaj centimetrov do več metrov, toda dejanski dvig bo odvisen od podnebne občutljivosti. Poročilo IPCC, izdano leta 2007, je predvidelo dvig morske gladine v razponu, ki je odvisen od tega, kako se bodo dvigale temperature. Toda danes vemo, da so predvideni dvig morske gladine verjetno celo za trikrat podcenili, deloma tudi zaradi pomanjkanja podatkov o obnašanju Grenlandije in ledenih ploskev na Antarktiki. 

Trenutne ocene dviga morske gladine kot posledice dviga temperature za dve stopinji so zelo zaskrbljujoče. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da sedanje napovedi ne upoštevajo v zadnjem času pospešenega taljenja ledu na polarnih območjih (Tedesco in sod., 2011; Velicogna, 2009). Seveda so tu možne še druge posledice dviga temperature za 2 ° C, ki bodo zelo moteče. 

Vsi modeli in ocene na osnovi podatkov se strinjajo, da bo segrevanje vsaj blizu 2 °C pri podvojitvi CO2 v ozračju z najbolj verjetno vrednostjo okrog 3 °C, in da se lahko segreje celo do 4 °C in več. Celo tako majhno povečanje temperature bo povzročilo zelo moteče spremembe v okolju z zelo škodljivimi posledicami (IPCC, 2007). V tej luči so argumenti proti blaženju zaradi nejasne podnebne občutljivosti oblika iger na srečo. Trditev nekaterih, čeprav maloštevilnih, da je podnebje manj občutljivo, kot predpostavljamo, se razume, kot da nam ni treba storiti ničesar. Drugi pravijo, da bi morali počakati in videti, kaj se bo zgodilo, ker pač problema ne poznamo dovolj.

V resnici nihče ne ve zagotovo, kolikšen bo dvig temperature, vendar bo. Neukrepanje ali samozadovoljstvo povečuje tveganje in je kakor igra na srečo, kjer je v igri celotna ekologija planeta in dobro počutje vseh nas na njem.

Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.



The Consensus Project Website

TEXTBOOK

THE ESCALATOR

(free to republish)

THE DEBUNKING HANDBOOK

BOOK NOW AVAILABLE

The Scientific Guide to
Global Warming Skepticism

Smartphone Apps

iPhone
Android
Nokia

© Copyright 2014 John Cook
Home | Links | Translations | About Us | Contact Us