Po letu 1998 se podnebje ne ohlaja. Četudi zanemarimo dolgoletne trende in pogledamo zgolj rekordna leta, ugotovimo, da leto 1998 ni bilo najtoplejše (NASA GISS, NCDC). Prizemne meritve temperature kažejo, da sta bili leti 2005 in 2010 globalno gledano toplejši od leta 1998. Najtoplejše 12-mesečno obdobje je bilo od junija 2009 do maja 2010 (NASA GISS).

Čeprav ljudje obožujejo rekordne vrednosti, nam te, same po sebi, ne povedo veliko o trendih. Slednji pa so poglavitni kazalci za spremljanje podnebnih sprememb. Trende opazimo le pri pregledu vseh podatkov, globalno, in če v obzir vzamemo ostale spremenljivke, npr. učinke El Ninja ali Sončeve dejavnosti, ne pa s premišljenim izborom posameznih vrednosti.

Nekateri se radi osredotočijo zgolj na temperaturo zraka, čeprav imamo na voljo ostale, še uporabnejše kazalce, ki morda bolje prikažejo hitrost ogrevanja Zemlje. Oceani, na primer, so zaradi svoje izjemne velikosti in toplotne kapacitete stabilnejši kazalec trenutnega segrevanja. Meritve v oceanih kažejo, da se je Zemlja dokaj enakomerno segrevala pred in po letu 1998 in ni videti, da bo trend naraščanja temperature kmalu oslabel.