Pregled vremenskih postaj v ZDA je razkril, da nekatere od njih niso postavljene na najbolj primernem mestu. Ob tem se zastavi vprašanje o kvaliteti meritev na tovrstnih postajah.

Toda, organizacije, ki izvajajo meritve, pri obdelavi le teh upoštevajo lokalne toplotne učinke, na primer pri namestitvi postaje v bližini stavb ali letališke steze. To storijo z uteževanjem ali korekcijo meritev glede na podeželske postaje v okolici (homogenizacija podatkov). Študija iz leta 2009 je pokazala, da neprimerna lokacija številnih meteoroloških postaj ni pomembno vplivala na končni izračun temperaturnih trendov v ZDA.

Pomembnejše je dejstvo, da je pri izračunu temperaturnega trenda posamezni izmerek relativno manj pomemben kot recimo celoten vzorec naraščanja, upadanja ali stagniranja vrednosti v sklopu meritev z vseh postaj. Še več, odkar se je pojavilo vprašanje o kakovosti meritev, so raziskave pokazale, da kakršnakoli napaka, ki jo lahko pripišemo neprimerni lokaciji postaje, ni dovolj, da bi odločilno vplivala na izračun splošnega trenda segrevanja na nekem širšem območju.

Potrebno je tudi vedeti, da signal segrevanja in s tem podnebnih sprememb ne temelji zgolj na nizih prizemnih merilnih postaj. Druge, povsem neodvisne zbirke temperaturnih podatkov, z vremenskih balonov, satelitov, morja in oceanov, kažejo presenetljivo podobno sliko.

Zaupanje v podnebno znanost temelji na povezavi številnih podatkovnih nizov različnega izvora, kar zagotavlja trdni dokaz o globalnem trendu.