Climate Science Glossary

Term Lookup

Enter a term in the search box to find its definition.

Settings

Use the controls in the far right panel to increase or decrease the number of terms automatically displayed (or to completely turn that feature off).

Term Lookup

Settings


All IPCC definitions taken from Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Working Group I Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Annex I, Glossary, pp. 941-954. Cambridge University Press.

Home Arguments Software Resources Comments The Consensus Project Translations About Donate

Twitter Facebook YouTube Pinterest

RSS Posts RSS Comments Email Subscribe


Climate's changed before
It's the sun
It's not bad
There is no consensus
It's cooling
Models are unreliable
Temp record is unreliable
Animals and plants can adapt
It hasn't warmed since 1998
Antarctica is gaining ice
View All Arguments...



Username
Password
Keep me logged in
New? Register here
Forgot your password?

Latest Posts

Archives

Climate Hustle

Ali je znanost podprta z dokazi?

Kaj pravi znanost...

Človekovi izpusti CO2 povzročajo globalno segrevanje - to vemo z visoko zanesljivostjo in je potrjeno z opazovanji.

Trditev skeptikov...

Mnogi ljudje mislijo, da znanost o podnebnih spremembah temelji na dokazih. Vendar temu ni tako. Sploh ni vprašanje, ali je prišlo do globalnega segrevanja v zadnjem stoletju. Že večkrat v zgodovini se je zgodila podobna sprememba. Ne velja pa to za zadnje desetletje. Geološki zapisi nam ponujajo številne dokaze za stalne naravne spremembe podnebja - od tega, da so ledeniki segali skoraj do ekvatorja, do popolne odsotnosti ledu. V resnici  se podnebna debata vrti okoli 1,6 vata na kvadratni meter oziroma 0,5 odstotka razlike v slabo poznani energijski bilanci planeta. (Jan Veizer)

Skeptiki pogosto trdijo, da znanost o antropogenem globalnem segrevanju (AGS) ne sloni na dokazih. Res je, do neke mere je ta trditev resnična, ni pa zelo pomembna. Kajti nobena znanost ni nikoli dokončno dokazana. Znanost se ukvarja z verjetnostmi, ne z gotovostjo. Ko se verjetnost neke trditve približa 100 %, običajno govorimo, da je trditev znanstveno dokazana.

Skeptiki pravijo, da bi morali biti rezultati dvakrat preverjeni in negotovosti zmanjšane na minimum, preden bi sprejeli kakršnekoli ukrepe. To zveni dovolj razumno, ampak že ko odločevalci uporabijo znanstvene rezultate, so ti dvakrat ali večkrat preverjeni.

Znanstveniki so že desetletja z vedno večjo verjetnostjo napovedovali antropogeno globalno segrevanje (AGS). Prva ideja o tem se je pojavila že leta 1896 (Arrhenius, 1896). V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki postajali zaskrbljeni glede dejstva, da človekove dejavnosti lahko spreminjajo podnebje, vendar niso bili prepričani, ali bo to povzročilo neto segrevanje ali ohlajanje. Ko je znanost napredovala in se je vedenje o podnebnem sistemu izboljševalo, so postopoma prišli do skupnega zaključka. V zaključnem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) iz leta 2007 so združeni izsledki znanstvenih raziskav različnih področij in smeri raziskovanja. Skupni zaključek poročila je, da je z več kot 90% gotovostjo vpliv antropogenih toplogrednih plinov tisti, ki povzroča večino opaženega globalnega segrevanja.

Nekateri vidiki znanosti o antropogenem globalnem segrevanju (AGS) so poznani  s skoraj 100 % gotovostjo. Učinek tople grede je bil odkrit in določen kot pojav že leta 1820, vendar so ga fizikalno opisali in razumeli šele leta 1950. Nobenega razumnega dvoma ni, da se globalno podnebje segreva in cela vrsta jasnih dokazov vodi do sklepa, da je to posledica naših izpustov toplogrednih plinov. Nekateri drugi vidiki so manj zanesljivi, na primer hladilni neto učinek aerosola kot posledica onesnaževanja, vendar bo treba natančne vrednosti bolje proučiti.

Kaj pa preostala negotovost? Ali naj počakamo na 100 % gotovost, preden začnemo z ukrepi? Razen v matematiki in logiki človek ne živi v svetu gotovosti. Znanstveniki pridejo do sklepov na podlagi ravnovesja dokazov. Čim več neodvisnih poti vodi do potrditve znanstvene teorije, bližje je resnica. Če samo nekaterih malenkosti še ne poznamo dobro, še ne pomeni,  da dvomimo v celotno sliko: človeštvo torej povzroča globalno segrevanje.

V mnogih vidikih našega življenja menimo, da se lahko odločimo tudi na osnovi nepopolnih informacij. Ponavadi pa se zavarujemo z zavarovalno polico, tudi če obstaja le majhna možnost, da jo bomo potrebovali. Zakaj bi torej s podnebjem našega planeta ravnali drugače?

Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.



The Consensus Project Website

THE ESCALATOR

(free to republish)

Smartphone Apps

iPhone
Android
Nokia

© Copyright 2017 John Cook
Home | Links | Translations | About Us | Contact Us