Ta trditev je del širše trditve, da se tudi ostali planeti segrevajo. Če se to res dogaja v vsem našem sončnem sistemu, potem mora zagotovo Sonce povzročati naraščanje temperatur, tudi pri nas na Zemlji.

Nenavadno je, da zagovorniki te teorije nepopustljivo zavračajo najočitnejša dejstva, ki govorijo proti njej, saj temelji na redkih podatkih, ki jih imamo na voljo. Kaj sploh vemo o podnebju drugih planetov in njihovi zgodovini? V zadnjih petdesetih letih se je Sončeva aktivnost nekoliko zmanjšala, Sonce izseva manj energije. Te spremembe lahko razmeroma dobro merimo z Zemlje, pa tudi s pomočjo satelitov v orbiti nad njo. Zato težko spregledamo veliko nasprotje med dejstvi in trditvijo »podnebnih skeptikov«, da prav Sonce povzroča dviganje temperature.

Slika 1. Gostota pravokotno vpadnega toka Sončevega sevanja nad Zemljinim ozračjem. Vira podatkov: Solanki (1880-1978) in PMOD (1979-2009)

A če se je Sončevo sevanje ustalilo ali celo nekoliko zmanjšalo, kaj potem povzroča segrevanje planetov? Ali se, pravzaprav, sploh segrevajo?

Nekako osem od dvanajstih velikih nebesnih teles našega sončnega sistema naj bi se segrevalo. Nekateri, kot na primer Uran, naj bi se ohlajal. Vsi planeti na zunanjih orbitah veliko dlje časa krožijo okrog Sonca kot Zemlja. Zato je podnebje na njih lahko bolj kot ne le sezonsko. Saturn s svojimi lunami obkroži Sonce v tridesetih letih. Tri desetletja opazovanj torej opišejo šele eno Saturnovo leto! Uran obkroži sonce v 84 letih, njegova os je nagnjena za 98 stopinj. Zato so njegovi letni časi res ekstremni. Neptun še ni dokončal svojega obhoda okoli Sonca, odkar so ga leta 1846 odkrili!

Tule so planeti, na katerih, po mnenju skeptikov, prihaja do podnebnih sprememb:

• Neptun: opazovanja svetlosti površine Neptuna in njegove največje lune, Tritona, naj bi kazala na segrevanje, ki bi ga naj povzročala povečana aktivnost Sonca. Dejansko pa se svetlost površine povečuje zaradi sezonskih sprememb na planetu, ampak zelo počasi! Poletje prihaja na Neptunovo južno poloblo in s tem pride tja več sončne svetlobe, ampak to se zgodi vsakih 164 let!
• Jupiter: ideja, da se Jupiter segreva, temelji na napovedi oziroma pričakovanju, kajti segrevanja do sedaj še niso opazili. Klimatski modeli napovedujejo segrevanje vzdolž ekvatorja in ohlajanje na polih. Domneva pa se, da naj bi te spremembe okrepili viharji, ki se združujejo v en sam ogromen vihar, ki bi izničil prenos toplote po planetu. Skeptiki v tej svoji trditvi spregledajo dejstvo, da to ni pojav, ki bi ga že zaznali, in da sprememb po modelu ne povzroča Sončev izsev, ampak viharji in gibanje prahu.
• Mars: mnenje, da se Mars segreva, prihaja iz neposrečenega enačenja vremena in podnebja. Vse skupaj sloni na dveh posnetkih, ki sta 22 let narazen. Na podlagi teh so nastale predpostavke, ki pa se niso izkazale za verjetne. Trenutno ni nobenega preverljivega dejstva, ki bi podpiral trditve, da se Mars segreva.
• Pluton: otoplitve, ki naj bi jo kazal planet Pluton, ne razumemo povsem. Plutonovi letni časi so najmanj raziskani od vseh planetov. Za planetov obstoj vemo zgolj tretjino časa od njegove 248-letne orbite, poleg tega Plutona zaenkrat še ni obiskala nobena vesoljska sonda. »Dokaz« o spremembi njegovega podnebja temelji le na dveh opazovanjih iz let 1988 in 2002. To bi ustrezalo trem tednom vremenskih opazovanj na Zemlji. Različne teorije predlagajo, da bi morda lahko bila vzrok sprememb njegova zelo eliptična orbita, kot tudi precej nagnjena os vrtenja planeta. Eden od nedavnih člankov na to temo predlaga domnevo, da je ključna dolžina orbite, kot pri Neptunu. Sončna svetloba na Plutonu je 900-krat šibkejša kot na Zemlji.

Trditve, da se planeti našega sončnega sistema segrevajo zaradi povečane aktivnosti Sonca, so napačne. Sončeva aktivnost se je v zadnjih desetletjih zmanjšala. Le Pluton in Neptun kažeta nekoliko večjo svetlost. Segrevanje ostalih solarnih teles ostaja nedokazano.