Težko je razumeti, kako lahko kdorkoli trdi, da se Mars globalno segreva, ko se ne moremo strinjati niti, kaj se dogaja na planetu, na katerem živimo. Pa kljub temu trdijo in podlaga za sklepanje je naslednja: če se ostali planeti segrevajo, potem je na delu nekakšen pojav v celotnem Sončevem sistemu – in zato torej človekova dejavnost ne povzroča sprememb podnebja tukaj, na Zemlji.

Najbolj splošna nasprotna trditev se zanaša na preprosto predpostavko: o Marsu vemo tako malo, da je nemogoče reči, kakšen trend spreminjanja podnebja se tam dogaja ali zakaj do sprememb prihaja. Seveda imamo podatke z različnih orbitalnih misij in nekaj preiskav površja. A še celo to majhno količino podatkov so narobe razumeli v smislu vzročne zapletenosti in pomena.

Obstaja nekaj osnovnih poudarkov o podnebju na Marsu, ki so vredni premisleka:

• Planeti ne krožijo po idealnih krožnicah - včasih so Soncu malo bliže in drugič malo dlje. Temu pravimo ekscentričnost orbite in ta prispeva k mnogo večjim spremembam podnebja na Marsu kot na Zemlji, saj so spremembe v Marsovi orbiti petkrat večje kot v Zemljini.
• Mars nima oceanov in ima le zelo tanko plast zraka, kar pomeni, da ima zelo majhno toplotno vztrajnost. Zato je podnebje mnogo bolj dovzetno za spremembe, ki jih povzročajo zunanji vplivi.
• Ves planet je izpostavljen obsežnim peščenim viharjem in ti imajo mnogo vzročnih povezav z Marsovim podnebjem. Le malo tega je bilo doslej raziskano.
• Dejansko nimamo zgodovinskih podatkov o podnebju na Marsu pred sedemdesetimi leti v prejšnjem stoletju, razen risb (in kasneje fotografij), ki razkrivajo spremembe v grobih oblikah površja (oblikah, ki jih lahko vidimo z Zemlje s teleskopi). Ni možno reči, da današnja opazovanja razkrivajo pogoste ali redke dogodke, trende ali nenavadne dogodke.  

Slika je vredna tisoč besed, vendar le, če razumemo, kaj nam sporoča 

Na trditev o planetarnem segrevanju Marsa je močno vplival članek raziskovalne skupine pod vodstvom znanstvenika NASA, Lorija Fentona. Opazili so spremembe v albedu (svetlobni odbojnosti) tal, ko so primerjali slike Marsovega površja, ki jih je posnela vesoljska sonda Viking, s slikami iz leta 1999, posnete z vesoljske sonde Global Surveyor. Slike so pokazale, da je bilo leta 1977 površje Marsa svetlejše kot leta 1999. Na osnovi tega je Fenton uporabil model splošne cirkulacije za Mars, da bi pokazal, da je v letih med 1977 in 1999 planet doživel trend segrevanja za 0,65 stopinje Celzija. Fenton je pripisal segrevanje spremembi planetarnega albeda zaradi prahu na površju.

Na žalost je Fentonove zaključke ovrgla napaka v razumevanju podnebja (trendi) in vremena (posamezni dogodki). Z uporabo dveh točk – slik iz leta 1977 in 1999 – ne moremo odkriti nikakršnega trenda, pač pa le vreme v določenih dneh na Marsu. Brez vmesnih podatkov, ki pa niso bili na razpolago, je nemogoče reči ali je bil to trend spreminjanja albeda ali kakšno vlogo so imeli obsežni peščeni viharji v vmesnem času med prvim in drugim posnetkom. In res, če pogledate vse razpoložljive podatke, čeprav so zelo redko posejani, ni razviden nikakršen trend albeda.

Za zdaj je malo empiričnih znamenj, da se Mars segreva. Na Marsovo podnebje vplivata predvsem prah in albedo in ne spremembe v dotoku sončne energije. Vemo pa, da Sonce ne segreva vseh planetov v našem sončnem sistemu, saj lahko natančno merimo Sončev izsev tukaj - na Zemlji.