Climate Science Glossary

Term Lookup

Enter a term in the search box to find its definition.

Settings

Use the controls in the far right panel to increase or decrease the number of terms automatically displayed (or to completely turn that feature off).

Term Lookup

Settings


All IPCC definitions taken from Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Working Group I Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Annex I, Glossary, pp. 941-954. Cambridge University Press.

Home Arguments Software Resources Comments The Consensus Project Translations About Support

Bluesky Facebook LinkedIn Mastodon MeWe

Twitter YouTube RSS Posts RSS Comments Email Subscribe


Climate's changed before
It's the sun
It's not bad
There is no consensus
It's cooling
Models are unreliable
Temp record is unreliable
Animals and plants can adapt
It hasn't warmed since 1998
Antarctica is gaining ice
View All Arguments...



Username
Password
New? Register here
Forgot your password?

Latest Posts

Archives

Kaj je končalo malo ledeno dobo?

Kaj pravi znanost...

Sprva je segrevanje po koncu male ledene dobe povzročala povečana Sončeva aktivnost, ki pa se je po letu 1970 ustalila.

Trditev skeptikov...

„Globalna temperatura je enakomerno naraščala za 0,5° C na stoletje po koncu male ledene dobe, od leta 1700. V času male ledene dobe je Temza zamrznila vsako zimo, zadnjič je zamrznila leta 1804. IPCC za sedanje segrevanje krivi izpuste ogljikovega dioksida, za katere je kriv človek. Toda obstaja splošno soglasje, da so emisije ogljikovega dioksida, ki jih povzroča človek, postale pomembne šele po letu 1940, medtem ko se je ozračje segrevalo že več kot stoletje pred tem.“ (David Evans)

Podnebni skeptiki trdijo, da se je podnebje tudi v preteklosti, brez posredovanja človeka, močno spreminjalo. Odtod naj bi sledilo, da so tudi današnje spremembe lahko naravni pojav. Morda si lahko predstavljate Londončane, kako drsajo po zamrznjeni Temzi, ko so bile zime, predvsem na severni polobli, precej ostrejše. O začetku in koncu tega obdobja je mnogo različnih interpretacij, toda obdobje običajno imenujejo „mala ledena doba“ in je trajalo nekako od 16. do 19. stoletja.

Pomanjkljiva zgodovina

Če želimo razumeti malo ledeno dobo, moramo najprej ugotoviti, kaj jo je povzročilo. Znanstveniki so proučili več pomembnih sklopov dokazov o mali ledeni dobi, vključujoč aktivnost Sonca in vulkanov ter kroženje toplote v oceanih, torej bistvenih povzročiteljev naravnih sprememb podnebja.

Aktivnost Sonca lahko ocenimo posredno s pomočjo procesov, za katere vemo, da so odvisni od Sončeve aktivnosti. Eden od teh je nastajanje radioaktivnega izotopa ogljika 14C (s 14 nevtroni in 12 protoni) v ozračju, ki ga rastline absorbirajo. Z merjenjem deleža ogljika 14C v drevesnih letnicah in drugih snoveh, za katere vemo, da so iz določenega obdobja, lahko ocenimo, kako aktivno je bilo Sonce v tistem času. Spodnji graf prikazuje Sončevo aktivnost v zadnjih tisoč letih.

Slika 1. Delež ogljikovega izotopa 14 kot kazalec Sončeve aktivnosti od 9. stoletja dalje. S turkiznim pasom je označeno približno trajanje male ledene dobe.

Podatki o 14C, uporabljeni v tem grafu, segajo zgolj do leta 1950. Spodnji graf kaže popolnejšo sliko, da je bila Sončeva aktivnost v zadnjih treh desetletjih stabilna, medtem ko se je temperatura dvigala.

Slika 2. Časovni potek odklona povprečne temperature na površju Zemlje (modro) in pravokotno vpadnega toka Sončevega sevanja (rdeče) v zadnjih desetletjih.

Medtem ko se nizke vrednosti Sončeve aktivnosti lepo skladajo z malo ledeno dobo, so seveda še drugi dejavniki, ki so lahko prispevali k podnebnim spremembam:

  • V obdobju male ledene dobe je bila vulkanska aktivnost visoka. Iz sodobnih študij vulkanizma vemo, da imajo lahko vulkanski izbruhi močan hladilni učinek na podnebje, ki traja več let po izbruhu vulkana.
  • Oceanski tekoči trak oziroma termohalina cirkulacija se je morda upočasnil zaradi velikih količin sveže vode, na primer iz grenlandskega ledenega pokrova, ki se je v predhodnem toplem obdobju (srednjeveško toplo obdobje) talil.
  • Nenadno zmanjšanje prebivalstva, ki ga je povzročila kuga, je lahko imelo za posledico zmanjšanje kmetijstva in zaraščanje kmetijskih zemljišč.

Lahko izpeljemo kakšen zaključek?

V resnici ne moremo! Mala ledena doba ostaja za zdaj predmet špekulacij. Najverjetnejši dejavnik v tem obdobju je spremenljiv Sončev izsev, kombiniran z močnejšimi vulkanskimi aktivnostmi. Vemo, da se je od konca male ledene dobe do okoli 1950 Sončev izsev povečeval. Toda po drugi svetovni vojni se je Sončev izsev počasi umiril, temperatura na Zemljini površini pa je še naprej naraščala.

Argument podnebnih skeptikov, da je sedanje segrevanje nadaljevanje segrevanja po mali ledeni dobi, je malo verjeten. Ni ustreznih dokazov o vzrokih, niti povezavah med posameznimi naravnimi pojavi, ki so povzročili malo ledeno dobo, pa tudi ne, zakaj se je podnebje potem popravilo. Če gledamo malo ledeno dobo izolirano, lahko vzbudi dvom v teorijo podnebnih sprememb. Če pa jo obravnavamo skupaj z empiričnimi dokazi, modelskimi simulacijami in stoletju dolgem znanstvenem raziskovanju podnebja, okrevanje po mali ledeni dobi ni verjetna teorija, ki bi lahko pojasnila izmerjene podatke in hitrost globalnih sprememb.

Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.



The Consensus Project Website

THE ESCALATOR

(free to republish)


© Copyright 2024 John Cook
Home | Translations | About Us | Privacy | Contact Us