Climate Science Glossary

Term Lookup

Enter a term in the search box to find its definition.

Settings

Use the controls in the far right panel to increase or decrease the number of terms automatically displayed (or to completely turn that feature off).

Term Lookup

Settings


All IPCC definitions taken from Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Working Group I Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Annex I, Glossary, pp. 941-954. Cambridge University Press.

Home Arguments Software Resources Comments The Consensus Project Translations About Donate

Twitter Facebook YouTube Pinterest

RSS Posts RSS Comments Email Subscribe


Climate's changed before
It's the sun
It's not bad
There is no consensus
It's cooling
Models are unreliable
Temp record is unreliable
Animals and plants can adapt
It hasn't warmed since 1998
Antarctica is gaining ice
View All Arguments...



Username
Password
Keep me logged in
New? Register here
Forgot your password?

Latest Posts

Archives

Climate Hustle

Ali hlajenje oceanov dokazuje, da se je globalno segrevanje končalo?

Kaj pravi znanost...

Najnovejše meritve oceanov kažejo trajno segrevanje.

Trditev skeptikov...

"Toplota, akumulirana v oceanih, je v samem jedru predpostavke o antropogenem globalnem segrevanju. Torej, če podnebni sistem ne akumulira toplote, je predpostavka neveljavna... Zdaj, ko se je akumulacija toplote (v oceanih) ustavila ali se celo obrnila, se je zgodba obrnila. Enaka merila, kot so jih uporabili za dokazovanje predpostavke, uporabljajo sedaj, da jo ponaredijo. Očitno je, da je predpostavka o antropogenem segrevanju, kakršna je sedaj, bodisi napačna ali pa popolnoma neustrezna." (William DiPuccio)

Leta 2008 je podnebni skeptik Roger Pielke st. dejal: „Globalno segrevanje, kot je bilo diagnosticirano na osnovi toplote vrhnje plasti oceanov, se ni pojavilo že od leta 2004.“ Izjava je lep primer, kako skeptiki obračajo dejstva, pri čemer počenjajo neverjetne logične preskoke:

  • da je en simptom indikativen za stanje celotnega sistema (na primer: če niste imeli nek dan problemov z dihanjem še ne pomeni, da ste pozdravili rak pljuč);
  • da lahko nekdo sklepa o značilnostih na osnovi podatkov štiriletnega obdobja, čeprav je to prekratko za kakršnekoli zaključke;
  • da globalno segrevanje ni posledica samo sprememb v segrevanju oceanov.
Toliko o predpostavki. Kaj pravi znanost o temperaturi oceanov – ki, med drugim, predstavljajo okrog 70 % Zemljinega površja? V oceanih je spravljeno približno 80 % energije celotnega Zemljinega podnebnega sistema, tako so torej temperature oceanov ključni pokazatelj globalnega segrevanja.

Ni ravnih linij

Trditve, da so se oceani ohlajali, so pravilne. Trditve, da se je globalno segrevanje ustavilo, pa so napačne. Soočamo se z nelogično situacijo: podnebje je podrvrženo veliki naravni spremenljivosti, tako da predpostavka, da so spremembe „enakomerne“ – temperatura se spreminja v ravnih črtah – ne upošteva dejstva, da se narava ne obnaša tako. Zaradi tega znanstveniki govorijo o trendih, dolgih 30 let in več, tako da lahko kratkoročna nihanja obravnavajo kot del nekega večjega vzorca. (Ciklični pojavi, kot sta El ninjo in La ninja, so del kompleksnih medsebojnih vplivanj.)

Če pogledamo trend akumulirane toplote v oceanih, vidimo:

Slika 1: Odklon v vskladiščeni toploti oceanov. (Levitus in sod., 2009)

Obstajajo pa dvomi o natančnosti meritev boj v mreži Argo in merilnimi napravami, potopljenimi v vodo, ki lahko merijo temperaturo le do 700 m globine. Kako lahko znanstveniki rešijo dvome – upoštevajoč, da so taki dvomi bistvo pozitivnega skepticizma pri reševanju znanstvenih problemov? 

Eden od načinov je, da bi našli več virov podatkov - različne načine meritev pojava, ki ga raziskujemo. Z uporabo rezultatov sedmih različnih skupin znanstvenikov, ki so uporabljali različna orodja in metode, lahko izluščimo jasen trend. Res so razlike med rezultati različnih raziskovalnih skupin, ki nastanejo  zaradi razlik v uporabljenih metodah in merilnih tehnikah. Toda vsi se strinjamo z enim dejstvom: dolgoročno se temperature dvigajo (slika 2).

Slika 2: Različne ocene odklona v vskladiščeni toploti zgornjega sloja oceanov. (Lyman in sod., 2010)

Odziv oceanov na podnebne spremembe spada med najbolj kompleksne in nedoumljive procese v celotnem okolju. Vključuje motnje v prehranski verigi, ki nastanejo zaradi kemičnih sprememb, povzročenih zaradi CO2, zmanjšane sposobnosti absorpcije CO2 zaradi povišane temperature (in možnosti, da ocean oddaja CO2, v kolikor se temperatura še poviša), dvig gladine morske površine zaradi toplotnega raztezka in zmanjšanja kopenskega ledu, in količino vodne pare v ozračju (Santer in sod., 2007). 

Morda res mnogih procesov v obnašanju oceanov ne poznamo. Zagotovo pa vemo, da je bolj zanesljivo, če raziskujemo vse vidike podnebnih sprememb s pomočjo več nizov podatkov, kakor pa z enim samim, kot je to storil Pielke st. Če je toplota, nakopičena v oceanih, pokazatelj, potem je globalno segrevanje še vedno na dobri poti, da povzroči velike motnje, če ne bomo sprejeli ukrepov za zmanjšanje izpustov antropogenega CO2.

Na osnovi kratkoročnih meritev izpeljane trditve, da ni globalnega segrevanja, niso potrjene z dokazi.

Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.



Get It Here or via iBooks.


The Consensus Project Website

TEXTBOOK

THE ESCALATOR

(free to republish)

THE DEBUNKING HANDBOOK

BOOK NOW AVAILABLE

The Scientific Guide to
Global Warming Skepticism

Smartphone Apps

iPhone
Android
Nokia

© Copyright 2017 John Cook
Home | Links | Translations | About Us | Contact Us