Climate Science Glossary

Term Lookup

Enter a term in the search box to find its definition.

Settings

Use the controls in the far right panel to increase or decrease the number of terms automatically displayed (or to completely turn that feature off).

Term Lookup

Settings


All IPCC definitions taken from Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Working Group I Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Annex I, Glossary, pp. 941-954. Cambridge University Press.

Home Arguments Software Resources Comments The Consensus Project Translations About Donate

Twitter Facebook YouTube Pinterest

RSS Posts RSS Comments Email Subscribe


Climate's changed before
It's the sun
It's not bad
There is no consensus
It's cooling
Models are unreliable
Temp record is unreliable
Animals and plants can adapt
It hasn't warmed since 1998
Antarctica is gaining ice
View All Arguments...



Username
Password
Keep me logged in
New? Register here
Forgot your password?

Latest Posts

Archives

Climate Hustle

Kako zanesljivi so podnebni modeli?

Kaj pravi znanost...

Podnebni modeli uspešno reproducirajo temperaturni potek od leta 1900 dalje tako na globalni ravni, na kopnem, v zraku in oceanih.

Trditev skeptikov...

Podnebni modeli zelo slabo opišejo oblake, prašne delce v ozračju ter kemijske in biološke procese na poljih, farmah in v gozdovih. Vsebujejo polno izmišljenih dejavnikov, da se modeli bolj ali manj ujemajo z izmerjenimi podatki. Vendar ni razloga, da bodo enaki izmišljeni dejavniki pravilno opisali svet z drugačno kemijsko sestavo, na primer svet s povečano koncentracijo CO2. (Freeman Dyson)

Podnebni modeli so matematična predstavitev odnosov med ozračjem, oceani, kopnim, ledom in Soncem. Opis teh odnosov predstavlja zelo zapleteno nalogo, zato uporabljamo modele za ocenjevanje trendov in ne posameznih dogodkov. Tako nam recimo podnebni model lahko pove, da bo pozimi mrzlo, ne more pa napovedati temperature na točno določen dan – slednje sodi pod napovedovanje vremena. Podnebni trendi predstavljajo vreme, ki je povprečeno skozi daljši čas, običajno 30 let. Trendi so pomembni, ker izločijo oziroma zabrišejo posamezne dogodke, ki so sicer lahko ekstremni, a dokaj redki.

Podnebne modele je potrebno testirati, če želimo ugotoviti ali delujejo smiselno. Ne moremo čakati 30 let, da ocenimo uspešnost modela; zato modele testiramo na podlagi vedenja o preteklosti. Če je model sposoben pravilno napovedati trend od nekega trenutka dalje v preteklosti, potem lahko pričakujemo, da bo s sprejemljivo natančnostjo napovedal, kaj se lahko zgodi v prihodnosti.

Uspešnost modelov najprej preverimo na preteklih podatkih. Modeli, ki jih uporabljamo za napoved bodočega globalnega segrevanja, lahko dokaj natančno opišejo pretekle podnebne spremembe. Če so rezultati modelov za preteklost pravilni, ni razloga za domnevo, da se bodo v prihodnosti zmotili. Testiranje modelov na podlagi obstoječih merilnih nizov kaže, da CO2 povzroča globalno segrevanje. Modeli namreč niso zmožni simulirati preteklih razmer brez povečane koncentracije CO2. Temperaturnega dviga v zadnjem stoletju ne more pojasniti noben drug dejavnik.

Kjer že dlje časa poganjajo modele, so se ti že izkazali z uspešnimi napovedmi. Po izbruhu ognjenika Pinatubo se je uporabnikom modelov ponudila priložnost za ocenjevanje točnosti modelov. V modele so vnesli podatke o izbruhu in ti so pravilno napovedali odziv podnebja po izbruhu (Self in sod., 1998). Prav tako so pravilno napovedali številne posledice globalnega segrevanja, ki so jih kasneje potrdili z opazovanji. Mednje sodijo močnejše segrevanje na Arktiki in na kopnem, močnejše segrevanje ponoči in ohlajanje stratosfere.

Brez pretiravanja lahko rečemo, da so podnebni modeli lahko včasih preveč zmerni v svojih napovedih. Časovni potek dviga morske gladine je eden od takšnih primerov:

Slika 1. Sprememba morska gladine. Meritve vodomernih postaj so označene z rdečo, satelitske meritve z modro. Siv pas predstavlja območje projekcij v tretjem poročilu Medvladnega odbora za podnebne sprememb. (Vir: Copenhagen Diagnosis, 2009)

Torej, modeli so pravilno simulirali problem. Dejansko se izmerjeni potek še vedno nahaja znotraj zgornjega območja modelskih napovedi. Obstajajo še drugi primeri, kjer so bili modeli bolj zmerni kot alarmistični, kar skušajo nekateri prikazati. Vsi modeli imajo omejeno natančnost, saj opisujejo kaotične sisteme. Kakorkoli, modeli se s časom izboljšujejo in skupaj z naraščajočim obsegom podatkov o dejanskem svetu (npr. satelitskimi meritvami), je možno stalno izboljševati njihove rezultate in s tem povečati moč in uporabnost modelov.

Podnebni modeli so že napovedali številne pojave, za katere imamo sedaj empirične dokaze. Podnebni modeli so torej zanesljivo orodje za spremljanje podnebnih sprememb.

Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.



Get It Here or via iBooks.


The Consensus Project Website

TEXTBOOK

THE ESCALATOR

(free to republish)

THE DEBUNKING HANDBOOK

BOOK NOW AVAILABLE

The Scientific Guide to
Global Warming Skepticism

Smartphone Apps

iPhone
Android
Nokia

© Copyright 2017 John Cook
Home | Links | Translations | About Us | Contact Us