Climate Science Glossary

Term Lookup

Enter a term in the search box to find its definition.

Settings

Use the controls in the far right panel to increase or decrease the number of terms automatically displayed (or to completely turn that feature off).

Term Lookup

Settings


All IPCC definitions taken from Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Working Group I Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Annex I, Glossary, pp. 941-954. Cambridge University Press.

Home Arguments Software Resources Comments The Consensus Project Translations About Donate

Twitter Facebook YouTube Pinterest

RSS Posts RSS Comments Email Subscribe


Climate's changed before
It's the sun
It's not bad
There is no consensus
It's cooling
Models are unreliable
Temp record is unreliable
Animals and plants can adapt
It hasn't warmed since 1998
Antarctica is gaining ice
View All Arguments...



Username
Password
Keep me logged in
New? Register here
Forgot your password?

Latest Posts

Archives

Climate Hustle

Ali je zaradi učinka toplotnega otoka, ki ga povzročajo mesta, preveč poudarjen trend globalnega segrevanja?

Kaj pravi znanost...

Mesta in podeželje kažejo enak trend segrevanja.

Trditev skeptikov...

"Članek Rossa McKitricka, profesorja ekonomije na Univerzi Guelph, in Patricka Michaelsa, profesorja okoljskih ved na Univerzi Virginia, zaključuje, da mestni toplotni otok razloži polovico izmerjenega trenda globalnega segrevanja v času od 1980 do 2002." (McKitrick & Michaels)

Mestni toplotni otok (MTO) je pojav, pri katerem zgoščena pozidava in odpadna toplota zaradi človekove dejavnosti (najbolj izstopajo klimatske naprave in motorji z notranjim izgorevanjem) povzročata rahlo toplejše urbano območje v primerjavi z okoliškim podeželskim območjem. Postavljena je bila domneva, da je MTO pomembno vplival na podatke o temperaturi v 20. stoletju, stoletju hitre širitve mestnih območij.

Znanstveniki so bili zelo temeljiti pri dokazovanju, da MTO ne vpliva na izračunane temperaturne trende. Da bi odgovorili na to vprašanje, so primerjali podatke z odročnih postaj (z lokacij, kjer ni človekovega vpliva) in podatke z bolj mestnih lokacij. Prav tako so raziskovalci primerjali podatke podeželskih in mestnih postaj na Kitajskem, ki je doživela hitro rast urbanizacije v zadnjih 30-tih letih in je zato primerna za prikaz MTO. Razlike v potekih odstopanj temperature med idealnimi podeželskimi in mestnimi postajami so bile zelo majhne.

Slika 1. Letno povprečje temperaturnih odstopanj. Pikčasta zelena in rjava črta predstavljata podatke iz Jones in sod. (1990) s podatki za 42 podeželskih in 42 mestnih postaj, neprekinjena zelena in in rjava iz Li in sod. (2004) s prilagojenimi podatki za 42 podeželskih in 42 mestnih postaj. Modra krivulja prikazuje neprilagojen niz podatkov iz Li in sod. (2004) za 728 mestnih in podeželskih postaj. CRUTEM3v (rdeče) je niz podatkov za kopno (Brohan in sod., 2006). V tem prikazu so bili uporabljeni podatki za obdobje 1954–83.

Na drugačen način lahko pristopimo k raziskavam MTO, če pogledamo, kje po svetu se je najbolj segrelo. MTO naj bi najbolj vplival na segrevanje, kjer živi največ ljudi. Vendar, če pogledamo na sliko 2, vidimo, da so se največje temperaturne spremembe zgodile v Rusiji, na Aljaski, najsevernejšem delu Kanade in na Grenlandiji - torej ne tam, kjer se je urbanizacija najbolj širila.

Slika 2. Prikaz spremembe globalnih temperatur površja z uporabo podatkov NASA/GISS od leta 1885 do 2006

Učinek mestnega toplotnega otoka nima omembe vrednega vpliva na spreminjanje globalne temperature.

Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.



The Consensus Project Website

THE ESCALATOR

(free to republish)

Smartphone Apps

iPhone
Android
Nokia

© Copyright 2017 John Cook
Home | Links | Translations | About Us | Contact Us