Climate Science Glossary

Term Lookup

Enter a term in the search box to find its definition.

Settings

Use the controls in the far right panel to increase or decrease the number of terms automatically displayed (or to completely turn that feature off).

Term Lookup

Settings


All IPCC definitions taken from Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Working Group I Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Annex I, Glossary, pp. 941-954. Cambridge University Press.

Home Arguments Software Resources Comments The Consensus Project Translations About Support

Twitter Facebook YouTube Mastodon MeWe

RSS Posts RSS Comments Email Subscribe


Climate's changed before
It's the sun
It's not bad
There is no consensus
It's cooling
Models are unreliable
Temp record is unreliable
Animals and plants can adapt
It hasn't warmed since 1998
Antarctica is gaining ice
View All Arguments...



Username
Password
New? Register here
Forgot your password?

Latest Posts

Archives

Ali je človek premajhen dejavnik, da bi znatno vplival na globalno podnebje?

Kaj pravi znanost...

Ljudje smo majhni, a predstavljamo pomemben faktor v naravi. Naši izpusti toplogrednih plinov povzročajo podnebne spremembe.

Trditev skeptikov...

Misel, da smo ljudje sposobni vplivati in spreminjati naravne sile, je produkt arogantnega in vase zaverovanega uma. Človeštvo je del narave in ne obratno. Prepotovali smo torej cel krog in smo ponovno na začetku poti, ko prevladuje miselnost za časa Kopernika, ko so vladarji narekovali, kako smejo ljudje razmišljati. Zemlja je ponovno ploščata. (Financial Sense University)

Ko doživljamo vremenske ujme, kot so orkani ali poplave, se v primerjavi z naravnimi silami počutimo zelo majhni in nepomembni. Kako bi človek sploh lahko vplival na te pojave? Kljub navidezni majhnosti pa človeštvo s svojimi izpusti vpliva na te dogodke. Pri tem posameznega izrednega vremenskega dogodka ne moremo pripisati podnebnim spremembam. S spreminjanjem podnebja se spreminjajo vremenski vzorci in pogostost pojavljanja vremenskih ujm.

Od začetka industrijske revolucije je naša vse številčnejša človeška populacija znatno povečala porabo fosilnih goriv in spremenila naravno okolje, s tem pa opazno spremenila sestavo ozračja. 

Včasih je škodljiv človeški vpliv neposreden in brez kančka dvoma. Tak primer je na primer izpust klorofluoroogljikovodikov (CFC-jev), ki so povzročili stanjšanje ozonskega plašča. Drug primer je, na primer, izsuševanje močvirij in izsekavanje gozdov, kar povzroči zmanjšanje vlage v ozračju v zaledju takega območja. Po drugi strani pa ima namakanje v poljedelstvu ravno nasproten učinek. S časom je na tako spremenjenih območjih spremenjen padavinski režim, kar lahko povzroči spreminjanje zelenih območji v puščave oziroma puščave v zelena območja. 

V nekaterih primerih je človekov vpliv na okolje bolj kompleksen. Tako pri proizvodnji cementa nastajajo izpusti, onesnaženje zraka z delci, ki povzročajo smog. Vse to pa vpliva na podnebje v bližnji in širši okolici. 

Brez dvoma pa je najpomembnejši človeški vpliv na podnebne spremembe dramatično povečanje koncentracije CO2 v zraku. V preteklih 800.000 letih je bila koncentracija CO2 relativno stalna oziroma se je periodično spreminjala v ciklu ledenih dob (slika 1). Vendar pa je v zadnjih 200 letih koncentracija narasla z 280 na 380 delcev na milijon. To dramatično povečanje za 30 % se je zgodilo ravno v času, ko je človek v povečanem obsegu začel uporabljati fosilna goriva.

Seveda obstajajo tudi naravni viri CO2 v atmosferi, npr. iz rastlinstva. Vendar pa znanstveniki lahko določijo delež koncentracije CO2, ki izvira iz fosilnih goriv, in tistega, ki je prišel iz rastlin. Po pregledu virov so tako potrdili, da je povečana koncentracija CO2 lahko le posledica človeških izpustov. 

 

Slika 1. Odklon v temperaturi zraka (zgoraj) in zračna koncentracija CO2 (spodaj) v notranjosti Antarktike v preteklih 800.000 letih na podlagi vzorcev "večnega" ledu. Čas teče od desne proti levi. S spodnjega grafa je razvidno ciklično nihanje koncentracije CO2 približno med 180 in 280 delci na milijon. Vir: Lüthi in sod., 2008

CO2 je poleg vodne pare najpomembnejši toplogredni plin, tako da ni nič nenavadnega, da je povišana koncentracija povzročila povišanje temperature. To pa ima za posledico spreminjanje vremenskih vzorcev ter vodnih tokov, taljenje ledenikov in povečanje števila ekstremnih vremenskih dogodkov.

Čeprav smo nemočni, ko pomislimo, da bi kontrolirali vreme, smo ljudje s svojo dejavnostjo pomemben faktor, ki vpliva na podnebne spremembe.

Translation by Slovenian Meteorological Society, . View original English version.



The Consensus Project Website

THE ESCALATOR

(free to republish)


© Copyright 2024 John Cook
Home | Translations | About Us | Privacy | Contact Us