Dolžina Sončevega ciklusa je uporaben kazalec dolgoročnih sprememb v Sončevi aktivnosti. Ko Sonce postane bolj vroče, ciklus postane krajši. Ko se na Soncu pokažejo trendi ohlajanja, Sončevi ciklusi postanejo daljši. V študiji iz leta 1991 sta Friis-Christensen in Lassen uporabila glajene podatke o Sončevih ciklusih in jih primerjala s temperaturami na severnih polobli (Friis-Christensen in Lassen, 1991). Avtorja domnevata, da velika korelacija med dolžino Sončevih ciklusov in temperaturo na Zemlji podpira neposreden vpliv Sončeve aktivnosti na podnebje v zadnjih 130 letih. Še posebej opazna je velika povezanost po letu 1980, v času sedanjega trenda globalnega segrevanja.

Slika 1. Dolžine sončevih ciklusov (modra krivulja) v primerjavi s spremembo temperature na severni polobli (rdeča krivulja).

Vendar pa sta na sliki 1 prikazana dva neskladna niza podatkov. Prvih 20 točk na grafu predstavlja drseče povprečje petih ciklov (utež za prvi in zadnji cikel je za polovico manjša kot pri osrednjih treh ciklih). Toda zadnje 4 točke ( na slikah označene s številkami od 1 do 4) na grafu so izračunane na drugačen način. Izračuna za točki 1 in 2 se le deloma  ujema s prejšnjimi točkami, medtem ko točki 4 in 5 predstavljata vrednost posameznega cikla. To v resnici pomeni, da sta na grafu združeni dve ločeni skupini podatkov. V primeru, da upoštevamo podatke o Soncu, ki so kasneje še sledili, in zadnje štiri točke izračunamo na enak način kot prvih dvajset, potem skrajšanje dolžine sončevega cikla po letu 1980 izgine (Laut, 2003).

Slika 2. Levo: Originalne dolžine sončnih ciklusov (Friis-Christensen in Lassen, 1991). Zadnji dve točki, 3 in 4, sta  posledica napak v avtorjevih izračunih.Desno: Popravljene dolžine sončevih ciklusov upoštevajoč zadnje podatke iz Thejll 2000.

Leta 1999 je eden od soavtorjev originalnega članka iz leta 1991 posodobil prejšnjo analizo z novimi podatki(Thejll in Lassen, 1999). Ugotovljeno je bilo, da v zadnjih desetletjih globalnega segrevanja ni nobenih trendov v dolžini sončevih ciklusov. Zaključili so, da od okoli leta 1990 Sonce kot dejavnik podnebja, opisan z dolžino Sončevega cikla, nima več pomembnega vpliva na dolgoročno nihanje temperature nad kopnim severne poloble.

Slika 3. Primerjava časovnega poteka temperature in Sončevih ciklov. Spodnja slika prikazuje razliko med izmerjeno temperaturo in temperaturo, izračunano na podlagi dolžine Sončevih ciklov. Od sredine 70. let 20. stoletja se razlika med obema krivuljama povečuje (Thejll in Lassen, 1999).

Tudi druge študije podpirajo Lassenove zaključke:

• Kelly in Wigley (1992) sta primerjala rezultate modela, v katerem sta zajet vpliv toplogrednih plinov in dolžina Sončevega cikla, z izmerjenimi temperaturami. Ugotovila sta, da tudi z optimalno upoštevanim vplivom Sonca večino nedavnega trenda ogrevanja razložimo z vplivom toplogrednih plinov.
• Laut in Gunderman (1998) sta z analizo obdobja 1579–1987 odkrila, da "hipoteza o ključnem vplivu Sonca – namesto da bi zavrgla, podpira domnevo o značilnem ogrevanju zaradi človekovih dejavnosti".
• Damon in Peristykh (1999) sta uporabila predindustrijske vrednosti za začetni pogoj. Ugotovila sta, da temperatura, izračunana na podlagi  Sončevih ciklov, ustreza četrtini globalnega segrevanja leta 1980, leta 1997 pa 15 %.
• Benestad (2005) je zaključil, da so se pojavile špekulacije o povezavi med dolžino Sončevega cikla in podnebjem na Zemlji. Kljub vsemu pa dolžina cikla ne sledi povprečni globalni temperaturi na Zemljinem površju. Nadaljnje primerjave z mesečnim številom Sončevih peg, količino kozmičnega sevanja in gostoto toka radijskega sevanja pri valovni dolžini 10,7 cm ne kažejo sistematičnega trenda v stopnji Sončeve aktivnosti, ki bi lahko pojasnila nedavno globalno ogrevanje.

Trditev, da dolžina Sončevih ciklov dokazuje, da Sonce povzroča globalno segrevanje temelji na članku izpred skoraj 20 let. Kasnejše raziskave, vključujoč delo soavtorja članka iz leta 1991, so prišle do nasprotnih zaključkov. Dolžina Sončevih ciklusov kot približek Sončne aktivnosti nam povedo, da je imelo Sonce po letu 1975 majhen vpliv pri globalnem segrevanju . V resnici direktne meritve Sončeve aktivnosti kažejo na to, da je imelo Sonce celo rahel hladilni vpliv na podnebje v preteklih desetletjih, medtem ko so globalne temperature naraščale.