Sedanje raziskave učinkov podnebnih sprememb na tropske ciklone nazorno kažejo ne le na moč in jasnost znanstvenih metod pri delu, pač pa tudi spodbijajo pogoste namige, da znanstveniki prilagajajo svoja dognanja vnaprej določenemu cilju v podporo podnebnim spremembam. O pogostosti viharjev ni soglasja in ugledni znanstveniki imajo glede naraščajoče pogostosti takih dogodkov dve povsem nasprotujoči si stališči.

V ozadju teh vprašanj je preprosto opazovanje: več toplote v zraku ali oceanu je več energije in tropske ciklone poganja taka energija. Ne vemo pa, ali lahko pričakujemo več tropskih ciklonov kot rezultat dodatne energije ali pa, kot so prepričani drugi raziskovalci, da lahko tropski cikloni  postanejo močnejši, toda njihovo število se utegne dejansko zmanjšati.

Kaj kažejo podatki? Po mnenju Pew Centra je “po svetu v povprečju okrog 90 tropskih ciklonov na leto”. Poročilo IPCC (AR4, 2007) o tropskih ciklonih pravi: "V letnem številu (oz. frekvenci) tropskih ciklonov ni jasnega trenda."

Toda spodnji graf, tudi iz Pew Centra, kaže 40 % povečanje števila tropskih ciklonov nad Severnim Atlantikom glede na zgodovinski maksimum sredi desetletja okrog leta 1950, ki so ga takrat imeli za ekstrem (slika 1).

 Slika 1. Desetletno drseče povprečje letnega števila tropskih viharjev v severnem Atlantskem oceanu.

Toda, čeprav številke niso sporne, pa njihova značilnost zelo verjetno je. Druga študija je preverjala, kako so bili ti podatki zbrani, in raziskava je namignila, da je bilo povečanje števila tropskih ciklonov bolj posledica izboljšanega opazovanja kot dejanskega povečanja števila tropskih ciklonov.

In da povzamemo, dve podrobno pregledani študiji si popolnoma nasprotujeta. Ena študija napoveduje bistveno več tropskih ciklonov zaradi globalnega segrevanja. Druga pa zaključuje ravno nasprotno – da bodo tropski cikloni v bodoče manj pogosti. 

Kaj lahko zaključimo iz teh študij? O pogostosti orkanov – ne veliko; porota je odsotna, kot pravijo. Glede podnebnih sprememb lahko rečemo, da so ti nasprotujoči si pristopi res lastnost dobre znanosti, in znanost tega problema očitno še ni rešila! Prav tako je očitno, da se raziskovalci niso ustrašili spodbijanja asociacij s podnebnimi spremembami, torej lahko zaključimo, da ne razmišljajo, da je njihovo financiranje (in plače) ogroženo z raziskovanjem, ki po njihovem prepričanju ne prispeva argumentov za globalno segrevanje. Znanstvena metoda je živa in pravilna.

Ni toliko važna pogostost kot moč

Torej, do sedaj smo pokazali samo, česa z gotovostjo še ne vemo. Toda vseeno vemo, da je v sistemu dodatna energija in vprašanje je, ali ima lahko kakšen učinek na tropske ciklone. O tem je znanost mnogo manj gotova, obstaja pa splošno soglasje, da se jakost tropskih ciklonov povečuje in da postajajo nevarnejši (Copenhagen Diagnosis, 2009). S količino, imenovano indeks trošenja moči, merijo trajanje in jakost (hitrost vetra) tropskih ciklonov. Raziskave so pokazale, da se je od sredine 70. let povečala energija tropskih ciklonov. 

Nedavne raziskave so pokazale, da je sedaj več tropskih ciklonov z višjimi hitrostmi vetra. Taki cikloni so bolj rušilni, trajajo dalj časa in prihajajo na kopno pogosteje kot prej. Ker je ta pojav močno povezan s temperaturo površine morja, je upravičena domneva, da je velika verjetnost, da so povečanje jakosti tropskih ciklonov in podnebne spremembe med seboj povezani.